1913, patiniran mavec (morda je bil patiniran z rdečo glino, vidno predvsem na obraznem delu), sig. d. sp.: DOLINAR LOJZE [slabo berljivo], višina: 46 cm, širina: 26 cm, dolžina 28 cm
 
Dolinar je imel prvi atelje v paviljonu slikarja Riharda Jakopiča v Ljubljani. Tu je leta 1913 izdelal monumentalni kip vodje slovensko-hrvaškega kmečkega upora Matije Gubca. Zamisel za kip je dobil ob prebiranju Aškerčeve epske pesnitve Stara pravda. Trimetrsko Gubčevo figuro, priklenjeno na razbeljen prestol, si je zamislil kot javni spomenik, za kar pa v takratnih razmerah ni bilo realnih možnosti. Potrebna bi bila finančna sredstva za odlivanje v bron, postavitev uporniškega kipa bi morale dovoliti uradne oblasti. Ker je politični položaj postajal vse bolj napet, sta Dolinar in Jakopič negativne odlitke kipa zakopala na travniku ob železniški progi za paviljonom, odkoder jih je najbrž odstranila avstrijska policija. Dolinar je ohranil samo roki in Gubčevo glavo, ki jo je znova zmodeliral leta 1924. En od slednjih je tudi naš primerek.
 
Vir: Lojze Dolinar (1893-1970) : retrospektivna razstava = retrospective : 20. december 1996 - 12. februar 1997, Moderna galerija Ljubljana, kat. št. 44 (MG in več odlitkov v zasebni lasti v Ljubljani in Celju).
Damir Globočnik: Dolinarjev Matija Gubec, v: 60 let, 60 zgodb (ur. Jelena Justin), Kranj 2013, p. 82.